Korita in slap Driselpoha

To območje je znano po številnih slapovih, ki jih ustvarjajo vode po soteskah. Najlažje dostopen slap v soteski je slap potoka Driselpoh, ki je zanimiv zaradi svojega okolja. Tik ob vstopu v sotesko so manjše klavže in umetni jez, ki so ga zgradili ne le za spravilo lesa, ampak tudi za regulacijo pretoka vode.

Zaradi velikega naklona in kratkih razdalj (na slabih 500 metrih razdalje od bližnjih vršacev do korita Driselpoha je 350 metrov višinske razlike) je erozijska moč Driselpoha izjemna.

Naša pot se zato kmalu zoži v kanjon, izdolbljen v gubastem apnencu, ki pa se kmalu konča in odpre pot v sotesko Driselpoha. Soteska ni širša od 50 metrov in je dolga le približno kilometer in pol. Med spustom iz okoliških višin se v kanjonu pojavljajo majhni potočki, ki tečejo skozi naravna korita, izdelana v nagubanem, mehkem volčanskem apnencu, ki je značilen za to območje. V obliki kaskad se stekajo v Driselpoh, ki si utira pot v nižino preko mehke kamnine s pomočjo manjših slapov, visokih povprečno od 1 do 2 metra.

Na koncu soteske, približno 500 metrov naprej od domačije Driželpohar, se nahaja Driselpoški slap, visok 8 metrov. Soteska je znana tudi po redki rastlini, imenovani kratkodlakava popkoresa, ali Moehringia villosa, ki raste le na majhnem območju med Baško grapo in Poreznom. Ta rastlina je bila odkrita konec 18. stoletja, eno izmed nahajališč pa je takoj ob vstopu v sotesko, na omenjeni previsni steni.

Dostop
Z glavne ceste Idrija-Tolmin zavijte v Bači pri Modreju v Baško grapo. Približno 1 kilometer naprej od naselja Kuk (ali približno 3 kilometre naprej od železniške postaje Huda južna) se začnejo korita Driselpoha. Vstop v korita prepoznate po bližnji široki previsni steni, visoki 15 metrov (na levi strani), in nižje ležečih klavžah (na desni strani).