KPK s skoraj 90 ukrepi za bolj učinkovito preprečevanje korupcije
Komisija za preprečevanje korupcije je sprejela obsežen akcijski načrt, ki vključuje 89 ukrepov za uresničevanje ciljev nove resolucije o preprečevanju korupcije. V komisiji menijo, da gre za sodoben in izvedljiv dokument, ki pa bo prinesel učinke le ob dejanski politični volji in odgovornem izvajanju v praksi.
Predsednik komisije Robert Šumi je ob sprejetju načrta poudaril, da gre za prvi resen dokument po več kot 15 letih, ki ponuja konkretne rešitve in temelji na gradnji integritete, transparentnosti in odgovornosti. Po njegovih besedah pa bo uspešnost odvisna od tega, ali bodo nosilci ukrepov znali in želeli načrt prenesti v prakso.
Namestnica predsednika Tina Divjak je izpostavila, da je načrt preventiven in dolgoročno naravnan. V ospredju so dodatna usposabljanja javnih uslužbencev, izboljšanje postopkov ter spodbujanje kulture odgovornosti. Poseben poudarek je tudi na vzgoji poštenih posameznikov že od vrtca naprej, ki razumejo pomen zakonitosti in demokratične družbe.
Ukrepi se osredotočajo na najbolj izpostavljena področja glede korupcijskih tveganj. Na področju integritete vključujejo ciljne ukrepe za visoke funkcionarje, zaposlene v javnem sektorju in vzgojno-izobraževalne ustanove. Predvidene so tudi izboljšave pri transparentnosti imenovanj in predstavitvi kompetenc kandidatov za različne funkcije.
Posebna pozornost je namenjena javnim naročilom, kjer bo poudarek na prednaročniški fazi – že pri ugotavljanju potreb in analizi trga. Na področju infrastrukturnih projektov načrt predvideva pripravo posebnega zakona, ki naj bi prinesel večjo preglednost in nadzor. Ena izmed novosti je tudi beleženje zakonodajne sledi – torej kdo je sodeloval pri pripravi zakonov.
Načrt vključuje tudi ukrepe za večjo preglednost pri nakupih in ravnanju s stvarnim premoženjem ter uvajanje notranjih kontrol v javnih organizacijah.
V času javne razprave med 9. in 17. junijem je komisija prejela 38 odzivov. Od teh jih je 12 izrazilo podporo, ostale pripombe pa so po navedbah komisije v veliki meri upoštevali in jih uskladili s skupno več kot 120 deležniki.
Akcijski načrt bo v veljavi pet let, do leta 2030, komisija pa bo redno spremljala njegovo izvajanje in ga po potrebi dopolnjevala.
