Pristojni organi iščejo pravnega naslednika Biobanke

Portal Necenzurirano je konec septembra poročal, da je Biobanka, ena največjih domačih zasebnih ustanov za shranjevanje matičnih celic iz popkovnične krvi, pred stečajem. "Že več kot štiri mesece ima blokirane račune. Letos spomladi se je po posredovanju sodišča s položaja umaknil dolgoletni direktor Marko Strbad. Od takrat je podjetje brez vodstva, sodišče pa je že začelo njegov izbris iz poslovnega registra," je pisal portal.

Podjetje Biobanka na spletni strani stranke obvešča le, da so "primorani zaustaviti sprejemanje novih vzorcev", in sicer zaradi "modernizacije laboratorija, postopkov ter poslovnih sprememb".

Medtem so shranjeni vzorci krvi in tkiv, po poročanju portala naj bi jih bilo okoli 4000, že dobili novega skrbnika. Prevzelo jih je podjetje GaiaCell, ki ga je v začetku letošnjega leta ustanovila Gordana Živčec Kalan, nekdanja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.

Vzorci pristali pri podjetju, ki ni pravni naslednik Biobanke
Podjetje GaiaCell je sicer do vzorcev prišlo potem, ko je Biobanka pristala v finančnih težavah. Po podatkih portala Necenzurirano je Gordana Živčec Kalan prek enega od svojih podjetij v začetku leta Biobanki odobrila 1,7 milijona evrov visoko posojilo. V zavarovanje pa je dobila opremo, med drugim hladilnike za shranjevanje vzorcev. "Ker posojila niso odplačevali, je moje podjetje GaiaCell kupilo zastavljeno opremo," je dejala Živčec Kalan. Pri tem je poudarila, da GaiaCell ni pravni naslednik Biobanke ali njenega sestrskega podjetja Educell.

Novo podjetje sicer deluje v Trzinu, v istih prostorih kot propadlo. Staršem, ki so Biobanki za 22-letno hrambo matičnih celic plačali okoli 2000 evrov, pa so sporočili, da bodo za nadaljnjo hrambo morali dodatno plačati, in sicer približno 20 evrov na mesec, je poročala Televizija Slovenija.

Zakon o kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic, namenjenih za zdravljenje, med drugim določa, da imajo ustanove za tkiva in celice pripravljene vse sporazume in postopke, ki zagotavljajo, da bodo ob prenehanju dejavnosti iz kakršnega koli razloga shranjena tkiva in celice premeščeni v drugo ustanovo za tkiva in celice. Biobanka je taka sporazuma sklenila s kar dvema ustanovama za tkiva in celice, a nobena od njiju ni GaiaCell, so v petkovi objavi na spletni strani pojasnili na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).

"Trenutno na inšpekciji JAZMP v sodelovanju z drugimi državnimi organi poteka postopek ugotavljanja pravnega nasledstva Biobanke in možnost prevzema vzorcev s strani podjetja, ki je zavezanec za nadomestno shranjevanje vzorcev Biobanke. To je tudi postopek, ki ga zakon predvideva v primeru, ko podjetje preneha z dejavnostjo," so dodali na agenciji.

Starše obveščajo, da če bi želeli prenesti vzorec na drugo ustanovo, ki ima za to dejavnost ustrezno dovoljenje, bodo to lahko storili v dogovoru s pravnim naslednikom Biobanke in izbrano ustanovo za tkiva in celice. Zakon namreč omogoča, da se vzorec, ki je shranjen v eni ustanovi, prenese na drugo ustanovo. Seznam imetnikov dovoljenja za preskrbo s tkivi in celicami so objavili tudi na svoji spletni strani.

Na njem sta tudi podjetje Biobanka z opombo "v skladu z omejitvami odločbe", pa tudi podjetje GaiaCell. To je dovoljenje za izvajanje dejavnosti preskrbe s tkivi in celicami pridobilo 3. septembra letos, po opravljenem verifikacijskem pregledu avgusta 2024, so navedli na agenciji.

"JAZMP je v skladu s svojimi pristojnostmi aktivno pristopila k reševanju tozadevne problematike. Ker je izredni inšpekcijski nadzor še vedno v teku, v tem trenutku v zvezi s tem ne moremo posredovati podrobnejših informacij," še dodajajo na agenciji.

Lastniško zapletena zgodba Biobanke
Kot je poročal portal Necenzurirano, je bila Biobanka ustanovljena leta 2008, a je čez leta zašla v finančne težave. Leta 2014 jo je rešila švicarska družba Medical Biobank Swiss Institute (MBSI) iz Berna, ki naj bi zagotovila svež kapital. Ta je prevzela tudi sestrsko podjetje Educell, ki se ukvarja z biotehnologijo.

Solastnika švicarske družbe sta bila v resnici ustanovitelj Biobanke Miomir Knežević, ki je bil pred tem zaposlen v Zavodu za transfuzijsko medicino (ZTM), in Sonja Ana Viršek iz podjetja Medinova, ki je za isti ZTM v zadnjih 15 letih opravilo za skoraj 20 milijonov evrov poslov.

Nato je Biobanka leta 2021 končala v rokah srbskega podjetja Vincula Biotech Group. Tega lastniško obvladuje podjetje s Cipra, med njegovimi solastniki pa je tudi brat nekdanjega črnogorskega premierja Dritana Abazovića. V nadzornem svetu srbskega podjetja še vedno sedi Milica Đurđić, zasebna partnerica predsednice srbske skupščine Ane Brnabić, je poročal Necenzurirano.

Lani jeseni, kmalu po začetku finančnih težav v Srbiji, so se začele blokade računov Biobanke. Njeni prihodki so strmoglavili, podjetje pa je lani ustvarilo skoraj 200.000 evrov izgube. "Glavne težave so se pokazale zaradi nezmožnosti končnega lastnika, da zagotovi obratna sredstva," je za Necenzurirano potrdil Knežević.

Podjetje Biobanka (prej Biohramba popkovnične krvi d.o.o.) je sicer dovoljenje za shranjevanje tkiv in celic dobilo 9. januarja 2009. Od takrat je bilo pod rednim nadzorom JAZMP. "Izvedenih je bilo 12 nadzorov in verifikacij," so v petek pojasnili na JAZMP.

JAZMP v okviru inšpekcijskih postopkov nadzoruje delovanje imetnikov dovoljenj, npr. ali ima imetnik dovoljenja vzpostavljen sistem kakovosti, primerne prostore in opremo, usposobljeno osebje, sistem histovigilance, ali aktivnosti izvaja skladno z odobrenimi protokoli, preverjajo tudi izpolnjevanje obveznosti poročanja Slovenija-transplantu, zagotavljanje sledljivosti in podobno.

V okviru postopka izdaje dovoljenja in v inšpekcijskih postopkih preverjajo tudi pogodbene sporazume med ustanovami za tkiva in celice in tretjimi osebami.

Ni pa v pristojnosti JAZMP pregled finančnega dela pogodbe med ponudnikom shranjevanja matičnih celic in stranko, kot tudi ne preverjanje finančnih tokov imetnikov dovoljenja, likvidnostne težave, itd., so ob tem izpostavili na agenciji.

"JAZMP tudi nima vpliva na poslovanje imetnikov dovoljenj. V Sloveniji obstajajo druge institucije, ki obravnavajo ta področja (oškodovanje strank, gospodarska škoda) in so pristojne za njihovo reševanje in pomoč strankam," so zapisali na spletni strani.