Slovenija ostaja med stabilnimi pravosodnimi sistemi, težave pri pregonu pranja denarja
Evropska komisija je objavila letni pregled pravosodja v državah članicah Evropske unije, v katerem za Slovenijo ugotavlja napredek pri digitalizaciji in krajšanju trajanja sodnih postopkov v primerih korupcije. Med izzivi pa izstopa dolgotrajnost postopkov v zadevah pranja denarja, kjer se Slovenija umešča med manj učinkovite države.
Pregled prikazuje primerjalno sliko delovanja sodnih sistemov glede na učinkovitost, kakovost in neodvisnost. V večini držav članic naj bi se po javnem mnenju neodvisnost sodstva izboljšala ali ostala nespremenjena. Slovenija se še naprej uvršča med države z razmeroma stabilnimi kazalniki, v ospredju pa sta izboljšana digitalna dostopnost pravosodnih storitev in večja dostopnost do pravne pomoči za ranljive skupine.
Na področju pregona pranja denarja pa poročilo opozarja na počasno obravnavo zadev. V letu 2023 je bila Slovenija po dolžini teh postopkov na tretjem mestu v EU, za Grčijo in Španijo. Na ministrstvu za pravosodje so poudarili, da to terja dodatne strateške premisleke o organiziranosti in specializaciji ter izboljšanju procesnega okvira za tovrstne zapletene primere.
Poročilo prepoznava, da je v Sloveniji v zadnjem letu krajši čas trajanja postopkov v primerih korupcije. Poleg tega se je okrepil dostop do pravnega varstva za žrtve nasilja, starejše in druge ranljive skupine. Na prvi stopnji pa ostajajo izzivi v civilnih, gospodarskih in upravnih zadevah, kjer so postopki še vedno predolgi.
Ministrstvo bo ugotovitve vključevalo v tekoče analize ter oblikovalo ukrepe za nadaljnji razvoj pravosodja, zlasti v luči digitalne preobrazbe in povečanja institucionalne odpornosti. Ob tem nadaljujejo prizadevanja za optimizacijo sodnih procesov in zmanjševanje zaostankov s pomočjo evropskih sredstev za odpornost in okrevanje.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je poudarila, da prenova sodniške zakonodaje prinaša pomembne spremembe, ki naj bi pripomogle k večji učinkovitosti sodstva.
