Bojkot boksarskega SP širši od protesta zaradi nastopa Rusov in Belorusov
V športnem svetu spet odmevajo grožnje z bojkotom, ki spominjajo na politično merjenje iz obdobja hladne vojne in bojkot olimpijskih iger 1980 v Moskvi in 1984 v Los Angelesu. Iz političnih, a tudi športno-političnih razlogov, je ducat držav napovedalo bojkot boksarskega svetovnega prvenstva za ženske, ki se v New Delhiju začenja ta teden.
Glavni razlog za bojkot prvenstva je nastop ruskih in beloruskih športnikov, ki v večini športov zaradi ruske vojaške agresije v Ukrajini še vedno ne smejo nastopati na mednarodni ravni. V Mednarodni boksarski zvezi so ta suspenz umaknili in športnikom omenjenih držav dovolili, da nastopijo z nacionalnimi simboli in igranjem himne ob morebitni zmagi.
Ozadje je podobno kot na OI 1980, ko je večina zahodnih držav na čelu z ZDA bojkotirala igre v Moskvi zaradi ruskega vojaškega posredovanja v Afganistanu. Večina vzhoda je nato štiri leta kasneje bojkotirala igre v Los Angelesu. Gre za temen politični madež v analih športa.
Tokrat se je ducat držav, mednje sodijo ZDA, Poljska, Velika Britanija, Nemčija in tudi Ukrajina, odločilo za bojkot SP v boksu za ženske. Bržkone pa bodo iste države bojkotirale tudi moško SP maja v Taškentu.
Mednarodna boksarska zveza Iba odkrito ne spoštuje smernic Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok), kjer so zvezam poslali navodilo, naj se ruske in beloruske športnike izključi iz tekmovanj, v zadnjem obdobju pa Mok vendarle išče možnosti, da bi športniki iz obeh držav vendarle lahko nastopili na igrah v Parizu 2024, a dokler traja agresija, pod okriljem zastave Moka.
A kadrovska struktura v Ibi razkriva, zakaj se ruski in beloruski športniki lahko vračajo na tekmovanja. Predsednik zveze je Rus Umar Kremjov, ki ima z Mokom odprt javen spor, eden najmočnejših finančnih podpornikov zveze pa je ruski energetski gigant Gazprom.
Na Mok se je usul plaz kritik, odkar na Moku odkrito iščejo pot za vključitev ruskih in beloruskih športnikov za igre v Parizu. Verjetno sledi nov val po prvenstvih v New Delhiju in Taškentu, izdatno pa k temu prispeva prav Iba, ki jo je Mok leta 2019 suspendiral.
Mok je zvezi očital prikrivanje financ in pomanjkanje integritete pri vodenju. Mok je zato s programa iger 2028 črtal prav boks. Za Tokio 2020 in Pariz 2024 je Mok prevzel kvalifikacije za olimpijski turnir.
Poteza Mednarodne boksarske zveze je številnim nacionalnim zvezam zdaj odprla nova vrata. V ozadju bojkota je tudi priložnost za organizacijo nove zveze, ki si jo v številnih državah odkrito že dolgo želijo. In verjetno ne povsem po naključju gre za prav tiste države, ki jih v New Delhiju ni. Že spomladi naj bi bili na vrsti pogovori z Mokom, saj gre pri zahtevi pri oblikovanju nove zveze prav za prizadevanja za sprejem v olimpijsko družino, kjer mesto trenutno pripada Ibi.
Te države, vsaj evropske, bodo junija nastopile v Krakovu, ki bo gostil evropske olimpijske kvalifikacije.
Delno sta v ozadju bojkota tudi politika in denar. Nemška tiskovna agencija dpa namreč piše, da pristojno ministrstvo športnim zvezam namreč ne pokriva več stroškov poti, če se udeležujejo tekmovanj, kjer ruski in beloruski športniki lahko nastopajo brez vseh omejitev.
