Nevarnosti večopravilnosti in pomen kognitivne aktivnosti pri Parkinsonovi bolezni
Parkinsonova bolezen, druga najpogostejša nevrodegenerativna motnja za Alzheimerjevo, je v zadnjih desetletjih postala eno najhitreje rastočih nevroloških obolenj. Gre za bolezen, ki prizadene gibanje in se sčasoma stopnjuje. Simptomi, kot so blag tresenje, togost mišic in upočasnjeni gibi, se običajno začnejo neopazno in napredujejo počasi.
Nevrologi opozarjajo, da se prvi znaki pogosto pojavljajo v zgornjih okončinah, poleg gibanja pa so pogosti tudi nemotorični simptomi, kot so depresija, zaprtje ali bolečine v rami. Do danes vzroki za bolezen niso dokončno pojasnjeni, a strokovnjaki kot dejavnike tveganja navajajo staranje, genetske predispozicije, vplive okolja in oksidativne poškodbe.
Dr. Álvaro Sánchez Ferro iz Španskega nevrološkega združenja poudarja, da se je v zadnjih 20 letih breme bolezni povečalo za več kot 80 odstotkov, število smrti pa se je celo podvojilo. Po napovedih naj bi se ti kazalniki v prihodnje še povečevali.
Kljub temu pa obstajajo tudi možnosti za zmanjševanje tveganja. Dr. José A. Obeso iz Celovitega centra za nevroznanost v Madridu opozarja na pomen ohranjanja duševne aktivnosti. »Branje, učenje jezika ali igranje instrumenta so vaje, ki varujejo zdravje možganov,« pravi Obeso in dodaja, da telesna aktivnost pomembno prispeva k zaščiti pred kognitivnim upadom.
Posebej pa opozarja na nevarnost večopravilnosti. To je navada, ki postaja vse pogostejša, a po njegovih besedah lahko močno škodi delovanju možganov. Izvajanje več nalog hkrati – denimo gledanje televizije med uporabo mobilnega telefona – preobremeni dopaminergične nevrone, ki so pri Parkinsonovi bolezni posebej ranljivi. Ti nevronski tokokrogi običajno skrbijo za avtomatske dejavnosti, kot je hoja, a kadar se um ukvarja z več stvarmi hkrati, mora nadzor nad njimi prevzeti druga možganska omrežja, kar pomeni dodatno energijsko in funkcionalno obremenitev.
»Zato je pomembno, da se osredotočimo na eno stvar naenkrat, saj s tem razbremenjujemo možgane in prispevamo k njihovemu dolgoročnemu zdravju,« še svetuje dr. Obeso.
