To so navade, ki vam preprečujejo miren spanec
Ob treh zjutraj nemočno strmimo v strop, štejejoč minute do budilke. Poznana slika številnim, ki se borijo z nespečnostjo. Strokovnjaki opozarjajo, da številne navade, ki jih takrat počnemo v upanju, da bomo hitreje zaspali, dejansko še poglabljajo težave.
Prva pogosta napaka je pogled na uro. Spremljanje časa ustvari občutek pritiska, ki v možganih sproži stresni odziv. Takrat se telo še težje sprosti in zaspi. Nacionalna fundacija za spanje priporoča, da se v spalnici izognemo uram z zaslonom in se namesto tega usmerimo v pomirjujoče tehnike, kot so dihalne vaje.
Druga napačna navada je obračanje po postelji, medtem ko čakamo na spanec. Če ne zaspimo v približno 20 minutah, strokovnjaki svetujejo, da zapustimo spalnico in se umirimo s sproščujočo aktivnostjo v prostoru z nežno osvetlitvijo. To pomaga ohranjati spalnico kot prostor za spanje in ne za budnost.
Uporaba zaslonov je ena izmed najpogostejših napak. Svetloba telefonov, tablic in televizorjev zavira izločanje melatonina, hormona, ki spodbuja spanje. Poleg svetlobe pa vsebine pogosto dodatno stimulirajo um, zato strokovnjaki svetujejo, da se pred spanjem raje posvetimo branju knjige ali poslušanju sproščujoče glasbe.
Mnogi ponoči tudi načrtujejo prihodnji dan ali razmišljajo o težavah. Takšne misli možgane ohranjajo aktivne, namesto da bi se pripravljali na počitek. Če se misli ponavljajo, pomaga, da jih zapišemo in si ob tem rečemo, da jih bomo uredili naslednji dan.
Pogosto se pojavi tudi skušnjava, da bi zaradi budnosti nekaj pojedli. Toda uživanje težke ali sladke hrane tik pred spanjem lahko moti prebavo in zmanjša kakovost spanja. Namesto tega strokovnjaki svetujejo tehnike sproščanja, s katerimi lahko preusmerimo misli in telesu pomagamo, da se pripravi na počitek.
Kakovosten spanec se ne začne šele, ko se uležemo, temveč že zvečer s tem, kako skrbimo za okolje, misli in telo. Pravi pristopi lahko pomagajo, da postane noč čas za mir, ne za budnost.
