Znanstveniki pojasnili izgubo motivacije pri raku z delovanjem vnetja na možgane

Raziskovalci z Medicinske fakultete Univerze Washington v St. Louisu so v študiji, objavljeni v znanstveni reviji Science, pokazali, da vnetni signali, povezani z rakom, vplivajo na specifične možganske nevrone in zavirajo sproščanje dopamina – nevrotransmiterja, ključnega za občutek nagrajevanja in motivacije.

Pri miših z rakavo kaheksijo – stanjem, ki povzroča hujšanje, atrofijo mišic in izgubo apetita – so znanstveniki odkrili, da povišane ravni vnetne molekule interlevkin-6 sprožijo signal v možganskem deblu. Ta signal zmanjša dopaminsko aktivnost v delu možganov, imenovanem nucleus accumbens, kar vodi v apatijo.

Pomembno je, da so z blokado te poti uspeli pri miših obnoviti motivacijo, čeprav bolezen in fizično poslabšanje nista izginila. Po besedah dr. Adama Kepecsa, vodilnega avtorja študije, to pomeni, da je apatijo mogoče zdraviti ločeno od raka.

Znanstveniki so preizkusili dva pristopa: zvišanje ravni dopamina in blokado vnetnih nevronov. Oba sta pokazala izboljšanje motivacije. "Izjemno je, da smo uspeli povrniti motivacijo tudi v napredovali fazi bolezni," je dejal dr. Marco Pignatelli, eden od avtorjev raziskave.

Približno 70 odstotkov bolnikov z napredovalim rakom doživlja kaheksijo, ki poleg telesnega izčrpavanja povzroča tudi znatne psihološke težave. Nova odkritja kažejo, da so za to lahko krivi neposredni vplivi vnetja na delovanje možganov, ne le posledice bolezni same. S tem se odpira možnost razvoja terapij, ki bi specifično ciljale na izboljšanje duševnega počutja onkoloških bolnikov.