Ministrica: Odprava plačnih nesorazmerij pod pogojem, da bodo dogovorjeni vsi elementi plačne reforme

Vlada je namreč sprejela načelo, da "dokler ni izpogajano vse, ni izpogajano nič".

Ministrica je na današnji novinarski konferenci podrobneje predstavila časovnico za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Kot je pojasnila, bo prenova plačnega sistema sestavljena iz dveh delov - vzpostavitve nove plačne lestvice in odprave plačnih nesorazmerij, ki so nastala zaradi preteklih parcialnih posegov v sistem.

Pri tem bodo najprej odpravili plačna nesorazmerja, ki jih nameravajo odpraviti do konca prihodnjega leta, šele nato se bo začela postopna implementacija nove plačne lestvice, je napovedala ministrica.

Po predvideni časovnici bi tako do konca pomladi oz. začetka poletja izpogajali vse elemente prenove plačnega sistema, nato sledi implementacija. Prvi korak pri implementaciji nove plačne lestvice je prevedba spodnje tretjine plačne lestvice z letom 2025. V celoti bi nova lestvica zaživela leta 2027.

Še pred tem nameravajo odpraviti plačna nesorazmerja. Prvi korak se bo po besedah ministrice zgodil že z aprilom, ko bodo dodatni plačni razred dobili vsi, ki dviga niso bili deležni lanskega novembra. Kot je dejala ministrica, bodo s sindikati na pogajanjih morali najti soglasje, kako izravnati ostale dele javnega sektorja v primerjavi z zdravstvom in socialnem varstvu, kjer so se plače v povprečju dvignile za približno tri plačne razrede.

Pogajanja o odpravi nesorazmerij in pogajanja o predlogu zakona o sistemu plač v javnem sektorju, del katerega bodo tudi plačni stebri, znotraj katerih se bodo urejale nekatere vsebine, bodo tako potekala vzporedno. "Kako bomo te ureditve iz posameznih stebrov potem uskladili in dogovorili, je stvar pogajanj, za katere ocenjujemo, da jih do 30. junija lahko ujamemo," je dejala.

Pogajanja o plačnem stebru v zdravstvu in socialnem varstvu so se medtem sicer že začela. V zdravniškem sindikatu Fides namreč pričakujejo, da bo do 1. aprila zdravstveni steber oblikovan, sicer glede na stavkovni sporazum napovedujejo odmrznitev stavke. Po oceni Ajanović Hovnikove 1. aprila sicer ne bodo ujeli, a meni, da bo na koncu prevladal razum in "da en teden ali dva tedna ne bosta igrala bistvene vloge, če bodo pogajanja tekla v pravo smer". Če steber ne bo oblikovan skladno s časovnico iz stavkovnega sporazuma, po besedah ministrice sledijo pogajanja o plačnih nesorazmerjih. Stavkovni sporazum, ki sta ga januarja podpisala vlada in Fides, sicer predvideva ločena pogajanja z zdravniki.

V letošnjem letu bo, kot je napovedala, prioriteta prav odprava nesorazmerij pri zdravnikih, pa tudi sodnikih in tožilcih. Plačnih nesorazmerij za slednje po njenih besedah ne bodo reševali s posebnim zakonom.

Glede vzpostavitve ostalih plačnih stebrov so se s predstavniki sindikatov že sestali na uvodnem sestanku, na katerem so govorili o tem, kako si zamišljajo novo plačno ureditev v njihovih stebrih.

Ker si po njenih besedah mnogi sindikati ne želijo prenove plačnega sistema, je vlada tudi sprejela tako imenovano načelo, da dokler ni izpogajano vse, ni izpogajano nič. Na pogajanjih, ki se bodo nadaljevala v ponedeljek, bo ministrica, kot je napovedala, tako sindikatom dala v podpis dogovor, da se pogajajo o vsem, ne samo o posameznih elementih. "Sindikati nenazadnje ščitijo pravice, ki so lahko upravičene ali ne. Interes na nasprotni strani je lahko drugačen kot interes vlade, ki pa vseeno gleda na sistem kot tak in ga želi narediti čim bolj učinkovitega in pravičnega," je dejala.

O finančnih posledicah plačne reforme ministrica tudi tokrat ni želela govoriti. Kot je zagotovila, sicer imajo izračunan okvirni finančni učinek, a ga ne želi prejudicirati, saj sledijo še pogajanja. Sredstva bodo zagotovili iz proračuna, izhodišča so po njenih besedah tudi usklajena s finančnim ministrstvom.

S prihodnjim letom so predlagali tudi zamrznitev delovne uspešnosti, ki se izplačuje v višini približno 100 milijonov evrov letno. Po oceni ministrstva delovna uspešnost namreč povzroča veliko krivic med zaposlenimi, ker da enako obravnava tiste, ki dobro in veliko delajo, in tiste, ki delajo slabo in malo. "Če že kje privarčevati in potem hitreje postaviti sistem z merili, ki bodo pravičneje določena, potem menimo, da se tu najlažje zamrznejo sredstva," je dodala Ajanović Hovnikova.