Bruksizem pogosto ostane neopažen, dokler ne nastanejo poškodbe zob

Vzroki za bruksizem so različni in pogosto prepleteni. Na razvoj vplivajo nepravilna poravnava zob, slabe zobne obnove in psihološki dejavniki, kot so stres, tesnoba in notranja napetost. Pojavlja se tudi pri ljudeh s spalno apnejo, k težavi pa prispevajo še slabe navade, kot so pretirano uživanje kofeina, alkohola in tobaka. Pri otrocih je bruksizem pogost pojav, ki ga mnogi s časom prerastejo, v določenih primerih pa gre tudi za dedno nagnjenost.

Simptomi vključujejo obrabo zob, razpoke, povečano občutljivost na temperaturne spremembe ter bolečine v čeljusti, vratu ali obrazu. Čeljust se lahko tudi zaskoči, bolečine pa se včasih napačno pripišejo ušesom. Značilni so tudi jutranji glavoboli in težave s spanjem, kar vodi v utrujenost in razdražljivost čez dan.

Diagnozo običajno postavi zobozdravnik na podlagi pregleda in pogovora o življenjskem slogu, če pa obstaja sum na povezane motnje spanja, je potreben dodatni specialistični pregled. Najpogostejše zdravljenje vključuje uporaba zaščitnih zobnih opornic, ki ponoči preprečijo nadaljnjo obrabo. Pri že nastalih poškodbah se zobozdravniki lahko odločijo za korekcije ali zaščitne prevleke.

Ker je bruksizem pogosto povezan s stresom, strokovnjaki svetujejo sprostitvene tehnike, več gibanja, meditacijo in po potrebi tudi pogovor s strokovnjakom za duševno zdravje. Priporočajo tudi spremembe vsakodnevnih navad, kot so zmanjšanje žvečenja žvečilnih gumijev, zavestno sproščanje čeljusti in nežnejše umivanje zob. V hujših primerih se uporabljajo mišični relaksanti ali botulinske injekcije, še posebej kadar so mišice močno preobremenjene. Če je bruksizem povezan s spalno apnejo ali določenimi zdravili, je treba zdravljenje prilagoditi tudi na teh področjih.

Čeprav je bruksizem pogosto neopazen in se razvija počasi, so njegove posledice lahko dolgotrajne. Pravočasno ukrepanje in celosten pristop k zdravljenju pa lahko učinkovito preprečita večje težave.