Države zahodnega Balkana v odzivih na širitveno poročilo EU zagotovile zavezanost evropski poti

Črna gora, ki je oktobra lani oblikovala novo vlado, je naredila pomembne korake v pridružitvenem procesu, a mora za uresničitev evropskih ambicij še dodatno okrepiti svoja prizadevanja za razreševanje odprtih vprašanj. Premier Milojko Spajić je poročilo označil za pomembno prelomnico, saj po njegovih besedah potrjuje evropski napredek države. Dejal je, da želi država do leta 2028 doseči članstvo, kar podpira kar 80 odstotkov prebivalstva.

V Srbiji so se osredotočili na izboljšanje gospodarskih kazalnikov, čeprav ostaja izziv uskladitev zunanje politike z EU. Predsednik Aleksandar Vučić je v odzivu na kritike glede neusklajenosti zunanje politike Srbijo opisal kot zaveznico EU, ki je že na več področjih pokazala svojo zavezanost evropskim vrednotam.

Tudi Bosna in Hercegovina je letos napredovala, vendar še vedno zaostaja pri implementaciji ključnih reform, kar ostaja zahteva Evropske komisije. Predsedujoča svetu ministrov Borjana Krišto je napovedala, da bo analiza poročila osnova za nadaljnje dejavnosti v okviru integracijskega procesa.

Severna Makedonija, ki že več let čaka na vsebinski začetek pogajanj, mora v svojo ustavo vključiti bolgarsko manjšino, kot je predhodno obljubila Bruslju. Premier Hristijan Mickoski je poudaril, da reformna usmeritev kljub dolgemu čakanju ostaja njihova glavna prioriteta.

Evropska komisija je tokratno poročilo označila kot ključno za spremljanje napredka na Zahodnem Balkanu v luči širitvenih prizadevanj, nad naslednjim pa bo bdela nekdanja slovenska diplomatka Marta Kos, ki jo je predsednica Ursula von der Leyen predlagala za komisarko za širitev.