Nemčija o ruskih preletih: Provokacije ne smejo voditi v past eskalacije

Po besedah ministra so poleg nemške ladje ruski droni in letala v zadnjem obdobju prodrli tudi v zračni prostor Poljske in Estonije. Pistorius je opozoril, da je namen tovrstnih dejanj jasen – testiranje odziva zahodnega zavezništva in iskanje domnevnih šibkih točk. »Putin skuša provocirati članice NATO in izzvati neenotnost. Naš odgovor mora biti trden in usklajen, a brez prenagljenih potez,« je poudaril.

Vse pogostejši incidenti, kot je nedavni 12-minutni prelet ruskih bojnih letal nad Estonijo, so spodbudili zavezništvo k razpravam o nadaljnjih odzivih. Poljska je zahtevala aktivacijo posvetovalnih mehanizmov po sestrelitvi ruskih dronov nad svojim ozemljem. Kljub pritiskom pa generalni sekretar NATO Mark Rutte meni, da je treba ukrepati glede na stopnjo neposredne grožnje. Nedavni incident v Estoniji je bil ocenjen kot vojaško nenevaren.

Povsem drugačnega mnenja je ameriški predsednik Donald Trump, ki je na srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v New Yorku dejal, da bi morale države članice zveze NATO sestreliti ruska letala, če ta kršijo njihov zračni prostor.

Pistorius pa ostaja zagovornik preudarnega pristopa. »Mirna kri ni izraz strahu, temveč odgovornega ravnanja. Improvizirane zahteve po sestrelitvah ne vodijo k večji varnosti,« je poudaril ob skupni tiskovni konferenci s švedskim obrambnim ministrom Pålom Jonsonom.

Nemški minister je v razpravi pred parlamentom branil tudi predlog rekordnega obrambnega proračuna za leto 2026, ki naj bi znašal 108,2 milijarde evrov – največ po koncu hladne vojne. Od tega bi 47,99 milijarde namenili za novo opremo, 24,71 milijarde za osebje, preostanek pa za nastanitve in druge stroške. Po načrtu naj bi Bundeswehr skupaj z rezervisti dosegel 460.000 pripadnikov.

»Ne bomo se pustili izzvati. Velike vojne v zgodovini so pogosto vzniknile iz manjših incidentov. Zato je dolžnost vseh, da se takim pastem izognemo,« je zaključil Pistorius.