Santorini februarja pretreslo več kot 28.000 potresov zaradi gibanja magme pod otokom
Berlin/Atene
Pod grškim otokom Santorini je zgodaj letos prišlo do množičnega gibanja magme, kar je povzročilo več kot 28.000 potresov v manj kot mesecu dni. Nova študija, objavljena v znanstveni reviji Nature, razkriva, da se je okoli 300 milijonov kubičnih metrov magme dvignilo iz globin proti površju, kar je sprožilo izjemno seizmično aktivnost in povzročilo množično zapuščanje otoka.
Seizmična kriza se je začela 26. januarja in trajala do 22. februarja 2025. Najmočnejši potres je dosegel magnitudo 5,3, a večina je bila šibkejša od magnitude 2,0. Kljub temu je več kot polovica od približno 25.000 prebivalcev Santorinija v paniki zapustila otok, saj so se pojavili resni pomisleki o možnosti novega izbruha.
Raziskovalci Centra Helmholtz za geoznanosti (GFZ) so skupaj z nemškim oceanografskim inštitutom GEOMAR in grškimi znanstveniki razkrili, da se je magmatski rezervoar začel polniti že julija 2024 – več kot pol leta pred začetkom potresne krize. Magma se je pomikala proti severovzhodu, v smeri podmorskega vulkana Kolumbo, približno 7 kilometrov od obale Santorinija.
Eden ključnih elementov študije je uporaba umetne inteligence, ki je omogočila natančno razločevanje med tektonskimi in vulkanskimi potresi. Poleg tega je raziskovalna ekipa namestila novo mrežo seizmičnih senzorjev, tako na otoku kot pod morjem, tudi neposredno v kalderi Kolumba. Ti instrumenti so zagotovili doslej najnatančnejši vpogled v gibanje magme v območju Egejskega morja.
Geofizik Marius Isken iz GFZ je pojasnil, da je magma med vzponom razbijala kamnine in odpirala nove poti, kar je sprožilo neprekinjene potresne tresljaje. Nenavadna usmerjenost premikov proti severovzhodu je sprva kazala na tektonske sile, a analiza podatkov je potrdila, da gre za magmatsko dejavnost.
Podatki iz satelitskih meritev so pokazali, da se je površje otoka januarja 2025 rahlo dvignilo – za nekaj centimetrov. To je jasen znak polnjenja podzemnega magmatskega rezervoarja. Izkušnje iz zgodovine, predvsem izbruh Kolumba leta 1650 in potresi leta 1956, so okrepile strah lokalnega prebivalstva, čeprav do izbruha tokrat ni prišlo.
Santorini leži na helenskem vulkanskem loku, kjer se afriška tektonska plošča pomika pod evrazijsko, kar ustvarja eno najbolj nevarnih vulkansko-seizmičnih območij v Evropi. Največji izbruh v zgodovini otoka, ki se je zgodil pred približno 3600 leti, je ustvaril kaldero, v kateri Santorini leži danes.
Več kot znanstveni projekt – naravni laboratorij
Nemško-grški program MULTI-MAREX, ki v Egejskem morju vzpostavlja visoko tehnološki »naravni laboratorij«, načrtuje nadaljnje raziskave o dinamiki magme, seizmičnosti in morebitnem napovedovanju izbruhov. Cilj je izboljšati razumevanje vulkanske aktivnosti in zaščititi prebivalstvo regije pred morebitnimi prihodnjimi nevarnostmi.
Kljub pomirjajočim napovedim znanstvenikov ostaja območje pod budnim nadzorom. Nadaljnje premike magme ali povečano seizmično aktivnost bi lahko znanost zaznala precej pred dejanskim izbruhom – a kot opozarja zgodovina Santorinija, popolne varnosti na tem območju nikoli ni.
