Bagnaia lovi drugi naslov, Quartararo želi nazaj na vrh, Marquez spet s polno močjo

Naslov prvaka bo branil Italijan Francesco Bagnaia, ljubiteljem motociklizma pa se obeta velika sprememba, ki bo prinesla še več dogajanja. Po novem bo namreč ob sobotah na sporedu še sprinterska preizkušnja, seveda pa bodo glavne ostale nedeljske dirke.

Prejšnja sezona se je razpletla po željah italijanske ekipe in Ducati je le dočakal lovoriko. Uspeh je bil blizu že sezono ali dve pred tem, a šele v letu 2022 so pri rdečih sestavili stalnost, dober motor in psihološko trdnega dirkača - Bagnaio.

Po slabšem prvem delu sezone, ko so številni njegovega velikega tekmeca pri Yamahi Fabia Quartararoja že videli z novim naslovom, se je 26-letnik iz Torina vrnil. Tudi zaradi napak Francoza je na zadnjih dirkah sezone prišel do vodstva in novembra v Valencii je bilo dovolj že deveto mesto, da je slavil skupno zmago.

V portugalskem Portimau bosta konec tedna v glavnih vlogah spet ta dirkača. Samozavestni Bagnaia bo naslov v razredu motoGP branil z zavestjo, da so pri Ducatiju pozimi dobro delali, saj so bili testi na istem prizorišču zelo dobri. Quartararo pa je, po naslovu leta 2021 in zapravljeni priložnosti lani, seveda tudi pripravljen, da spet skoči na prestol.

Italijan bo imel v ekipi novega sotekmovalca - ali pa morda tekmeca. Ljubitelji motociklizma se še dobro spomnijo lanskih dirk, ko je njegov rojak Enea Bastianini, takrat še v podružnični ekipi Gresini Ducati, nekajkrat skoraj prekrižal načrte tovarniškemu dirkaču. Zdaj bosta morala Italijana sodelovati, kar morda ne bo vselej enostavna naloga.

Zelo motiviran pa bo tudi nekdanji kolega svetovnega prvaka pri Ducatiju. V novi sezoni se je karizmatični Avstralec Jack Miller preselil v moštvo KTM.

Velik plus prvenstva pa bo tudi zdrav španski zvezdnik Marc Marquez. Dirkač, ki so ga še v prejšnji sezoni pestile posledice dolgotrajnega okrevanja, je ob koncu pokazal, da se počasi vrača stari Marc, serijski zmagovalec in svetovni prvak.

Njegov prvi cilj v sezoni 2023 bo lov na naslov prvaka. Njegov sotekmovalec bo rojak Joan Mir, ta je bil svetovni prvak v sezoni 2020, a je zaradi slovesa Suzukija ostal brez ekipe, zdaj pa se je pridružil Hondi. Teoretično imajo tako Japonci zdaj najmočnejšo ekipo po številu osvojenih naslovov (skupno jih imata oba voznika deset).

A priložnost bodo iskali še v drugih tovarniških ekipah. Po testih sodeč imajo močno zasedbo pri Aprilii s Špancema Aleixom Espargarojem in Maverickom Vinalesom, drugi mož Yamahe bo Italijan Franco Morbidelli, pri KTM imajo poleg Millerja v ekipi še Južnoafričana Brada Binderja.

Ne gre pa spregledati niti poltovarniških ekip, te so že velikokrat dokazale, da so lahko v določenih okoliščinah povsem enakovredne ali boljše od tovarniških. V tem elementu je spet prvi Ducati, saj ima na sceni še tri dodatne ekipe, najmočnejša bo Pramac Ducati s Špancem Jorgejem Martinom in Francozom Johannom Zarcojem.

Na testiranjih se je izkazala tudi ekipa nekdanjega zvezdnika tega športa Valentina Rossija, VR46, ki stavi na italijansko navezo Luca Marini-Marco Bezzecchi.

V kraljevskem razredu bo letos tekmoval tudi svetovni prvak 2022 v razredu moto2, Španec Augusto Fernandez, ki je po novem član ekipe GasGas Tech3.

Novosti pa niso le v dirkaški karavani. Tudi v koledarju, na katerem bo rekordnih 21 dirk, sta dve povsem novi prizorišči. Prvič doslej bodo dirkači vozili v Kazahstanu in Indiji. Sezona se bo, prvič po letu 2006, začela v Evropi.

Po portugalski dirki sledi krajša prekooceanska turneja z Argentino in teksaškim Austinom, potem pride paket evropskih klasik (Jerez, Le Mans, Mugello, Sachsenring in Assen). V kazahstanskem Sokolu bo prva dirka v tej državi 9. julija, potem se bodo dirkači spet preselili na znane terene (Silverstone, Spielberg, Barcelona, Misano), 24. septembra bo na vrsti druga novinka, indijski Buddh. Oktobra in novembra pa bodo na vrsti še tradicionalna azijska in avstralska prizorišča, od Motegija prek Phillip Islanda do Losaila. Finale sezone bo 26. novembra v Valencii.

Še večja novost pa bo format dirk. Sredi lanske sezone so v vodstvu tekmovanja odločili, da bodo po zgledu formule 1 uvedli dodatne preizkušnje, sprinterske dirke. A v formuli 1 je to še vedno test, čeprav letos že s šestimi preizkušnjami.

V motociklističnem SP bodo te mini dirke postale stalne spremljevalke dogajanja, saj bodo na sporedu vsako soboto pred "pravo" nedeljsko dirko. In dirkači, čeprav so se številni pritoževali, da jih ni nihče nič vprašal in da je lahko takšno početje nevarno zaradi preutrujenosti, jih ne bodo smeli podcenjevati. Prinašajo namreč pomembne točke v SP.

Po novem bo tako dirkaški konec tedna videti nekoliko drugače. Predvsem sobota, saj bodo v motoGP ohranili tudi sistem kvalifikacij z dvema vožnjama, ti bosta odločali o startnem vrstnem redu tako za sprintersko kot za nedeljsko dirko.

V soboto bodo sprinterske dirke na vrsti ob 15. uri, na vsakem prizorišču bodo izvedli približno polovico načrtovane dolžine klasične dirke - če bo torej nedeljska dirka dolga 20 krogov, jih bo imela sobotna deset. Ure začetka nedeljskih dirk niso spreminjali, še vedno bo start ob 14. uri. Točke v sprinterskih dirkah bo dobilo prvih devet, zmagovalec 12, drugi devet, tretji pa sedem.