Poleti ogromno premikov na slovenski nogometni tržnici
Ko govorimo o nogometu, marsikomu najprej padejo na pamet velike prestopne sage z evropskih nogometnih zelenic, kjer milijoni letijo iz enega kluba v drugega. A tudi v Sloveniji, čeprav v manjšem obsegu, prestopni roki prinašajo svoj delež drame, presenečenj in strategije, ki lahko močno vplivajo na prihodnost ekip.
Vsako leto je poletni prestopni rok ključen trenutek za slovenske klube, ki skušajo oblikovati svojo ekipo za prihajajočo sezono. Po koncu junija, ko se odpre uradno okno za prestope, se začne lov na okrepitve, ki bodo prinesle svež veter na igrišča slovenskih stadionov.
Največji slovenski klubi, kot so Maribor, Olimpija, Celje in Mura so v ospredju tega dogajanja. Iskanje talentiranih igralcev v slovenskih nižjeligaških ekipah ali sosednjih državah, kot so Hrvaška, Srbija in Madžarska, je pogosto ključ do uspeha. Še posebej zanimiv je lov na mlade talente iz lastnih mladinskih šol, saj prav ti pogosto prinašajo največjo dolgoročno korist klubu – tako v smislu uspehov na igrišču kot finančnega potenciala ob prihodnjih prodajah. Poletni prestopni rok, ki se je letos uradno zaključil 7. septembra, je vrhunec negotovosti za navijače. Prav zadnji dnevi so pogosto tisti, ko klubi na hitro sklepajo posle, ki so bili pripravljeni že tedne, ali mesece.
V Sloveniji, kjer proračuni nogometnih klubov niso primerljivi s tistimi v večjih evropskih državah, prestopi po navadi ne prinašajo vrtoglavih številk. Namesto tega je ključno dobro skavtiranje, pogajanja in dolgoročno načrtovanje. Klubi si prizadevajo, da bi z omejenimi sredstvi naredili čim več. Uspešni prestopi so pogosto rezultat dobrega poznavanja regionalnih igralcev, ki lahko klubu pomagajo pri kratkoročnih ciljih, hkrati pa ponudijo priložnost za kasnejšo prodajo.
Prestopni roki so čas nepredvidljivosti. Klubi in igralci so v pripravljenosti do zadnjih sekund. Nešteto zgodb govori o prestopih, ki so se zgodili v zadnjem trenutku – tako imenovani "deadline day". V Sloveniji so takšni trenutki še posebej dramatični, saj si klubi na hitro prizadevajo zapolniti vrzeli v ekipi ali skleniti ugoden posel z igralcem, ki ga morda čaka prestop v večji klub.
Tako je bilo tudi letos, kjer se je zadnje dni zelo veliko dogajalo, največ v štajerski prestolnici.
Analiza najboljših slovenskih klubov
Ogromno se je zgodilo po ponovnem prihodu Albera Riere trgovalo v NK Celje. V klub je prišlo 12 novih nogometašev, zapustilo pa ga je, kar 21. Najbolj odmevna prihoda sta bila zagotovo Svit Sešlar (ocenjen na 2.5 milijonov evrov) in Ivan Brnić (ocenjen na 1.5 milijonov evrov), sta pa oba igralca v klub prišla na enoletno posojo.
Nov poslovni partner NK Maribora Acuna Ilıcalıa je držal besedo in v zadnjih dneh močno okrepil moštvo. Domov se je vrnil nekdanji slovenski reprezentant Luka Kranjc, pridružili pa so se tudi večletni član angleškega Liverpoola Sheyi Ojo, napadalec in francoskega FC Metza Benjamin Tetteh in György Komáromi mladi madžarski reprezentant. Skupno je v klub prišlo osem novih imen, zapustilo pa ga je kar 19 igralcev.
NK Olimpija je poleti v svoje vrste pripeljala šest novih nogometašev ob odhodu enajstih. Najbolj bodo najverjetneje pogrešali našega reprezentanta Timija Maxa Elšnika, ki je odšel v Crveno zvezdo.
Ogromno so poslovali tudi drugi klubi, kar je razvidno iz velikih števil premikov
Tako Koper, Nafta in Domžale so v svoje vrste pripeljali več kot 20. novih nogometašev ob dejstvu, da jih je bilo tudi odhodov v vsakem od teh klubov več kot 20. Kar nekaj premikov se je dogajalo v ND Primorje, NK Radomlje in NŠ Mura – skupno 48 prihodov. Največje zadovoljstvo s trenutnim kadrom je poleti pokazal NK Bravo, ki je imel izenačeno število prihodov/odhodov (11), ob dejstvu, da so se prvi ekipi pridružili 4 igralci njihovega mladinskega pogona.
Najodmevnejši prihodi v Prvo slovensko nogometno ligo
Med desetimi najbolj vrednimi prihodi v slovenske klube je kar pet novincev NK Celje, tri NK Maribor in po eden iz Domžal in Radomlj. Zanimivo je dejstvo, da ima kar 33 novih prihodov v ligo ocenjeno vrednost nad 300.000 evrov in le 18 igralcev, ki so zapustili naše državno prvenstvo, ima vrednost ocenjeno nad 300.000 evrov, kar na papirju pomeni, da se kakovost našega prvenstva povečuje. Seveda pa je govora le o ocenjenih vrednostih na papirju in bo treba svoje kakovosti dokazati na zelenici. Kdo je najbolj premeteno trgoval poleti bomo videli že v prihodnjih tednih, največ pa bo razvidno maja, ko se zaključi letošnje prvenstvo.
Nov najvišje ocenjen igralec je po prihodu v Celje postal Svit Sešlar (2.5 milijona evrov), sledita mu Karol Borys (1.3 milijonov evrov) talent NK Maribor in krilni napadalec Celja Ivan Brnić (1.2 milijonov evrov). Vsi trije bodo letos v slovenskih klubih igrali kot posojeni nogometaši.
Konec prestopnega roka na nogometni tržnici, za slovenski nogomet pomeni popolno usmeritev fokusa na nogometne zelenice. Kot kaže, se bodo za naslov po trenutnih predstavah borili Olimpija, Celje in Maribor. Dejstvo pa je, da so ostali klubi dovolj kvalitetni, da lahko pošteno »premešajo štrene« na lestvici. Tako Celje kot Olimpija bosta igrala Evropsko jesen in bosta imela otežen razpored, kar pa lahko pomeni rahlo prednost za NK Maribor, ki si po dveh neuspelih poizkusih močno prizadeva za naslov državnega prvaka. Čas bo pokazal, kdo se bo maja veselil osvojitve naslova slovenskega državnega prvenstva.