Jorgić verjame, da še ni rekel zadnje besede
Najboljši slovenski namiznoteniški igralec Darko Jorgić, trenutno 11. igralec sveta, kljub nekoliko slabšim predstavam v minulem letu, še ni rekel zadnje besede v svojem športu in je prepričan, da lahko še napreduje in se spet vrne med najboljših deset igralcev na svetu. Še naprej namerava trdo delati, motiva za treninge mu ne manjka.
Meni, da ima še prostor za napredek, prepričan je, da je zmožen več, kot kaže trenutna lestvica Mednarodne namiznoteniške zveze (ITTF).
"Lani sem padel na 18., a sem se po dobrem nastopu na zaključnem turnirju, na katerem sem prišel do polfinala, spet dvignil. Verjamem, da sem v fazi napredovanja. Bil sem že šesti, vsekakor ta dosežek želim izboljšati. Želel sem biti prvi, mislim, da o tem sanja vsak igralec, ne vem več, ali je to še realno, ampak puške v koruzo ne bom odvrgel," je še vedno optimistično razpoložen nekoč najboljši mladinec na svetu. Ta je z mislimi že na dveh turnirjih, ki bosta zanj in za njegovo uvrstitev na lestvici zelo pomembna.
"Najprej turnir Smash v Singapurju, kjer bo veliko odvisno od žreba, nato pa bo februarja še turnir najboljših evropskih igralcev v švicarskem Montreauxu, na slednjem bom že tretjič branil zmago in tudi veliko točk. Res je, da je to moj turnir, a letos bo potekal po drugačnem sistemu in ga bo težje osvojiti. Na njem bo namesto dosedanjih 16 nastopilo 22 igralcev, ne bo več niti omejitve igralcev. Tako ne bosta le dva Nemca, ampak štirje, ki me lahko premagajo," je pomembnost turnirja v Švici izpostavil Jorgić.
Hrastničan meni, da je namizni tenis v zadnjih letih močno napredoval in da se evropski igralci približujejo Azijcem. Za svojo igro meni, da je napredoval v "forhendu" in vračanju tekmečevih servisov, medtem ko njegov "bekend", po katerem je bil znan, ni več tako dominanten, kot je bil nekoč. Tekmeci so se nanj navadili, tako da z njim ne naredi več takšne razlike, kot jo je v preteklosti.
"Vsekakor pa je moja največja rezerva v konstantnosti. Če hočem biti višje na lestvici, ne smem odigrati dobro le na nekaterih turnirjih. Če je na turnirjih najvišje možne ravni, serije Smash, do zdaj moj največji dosežek osmina finala, se moram zdaj ustaliti v četrtfinalih. Na največjih turnirjih bom moral biti bolj sproščen, predvsem na njihovih začetkih. Doslej sem te turnirje začenjal v krču in sem potreboval nekaj časa, da sem ujel ritem. Vsekakor moram to spremeniti, če želim izpolniti svoj cilje," je v pogovoru za STA dejal Jorgić.
Šestindvajsetletni slovenski as veliko razmišlja, kako bi še izboljšal igro. Razmišljal je tudi o zamenjavi trenerja, do zdaj sta nad njegovo kariero bdela zakonca Urh, Jože in selektorica Andreja Ojstršek Urh, ki je, kot sam pravi, njegova druga mama. Nekateri menijo, da bi bila mogoče sprememba dobrodošla, čeprav Jorgić o tem ni stoodstotno prepričan.
"Razmišljali smo tudi v tej smeri, ne samo zaradi mene, ampak tudi zaradi Andreje, ki ni več rosno mlada, ima pa tudi svoje obveznosti in najbrž razmišlja tudi o pokoju. Z Andrejo se pogovarjam odprto, nimava skrivnosti, tako bo tudi v prihodnosti. Zagotovo bova vrgla karte na mizo, dobro vem, da ona meni želi najboljše in da me bo podprla v vsaki odločitvi. Ampak primernega trenerja, ki bi se klatil s teboj po svetu, ni lahko najti. Da je nekdo z mano na 16 do 20 turnirjih v sezoni, se zdi iluzija, še posebej, če ima oseba družino. Zato iskreno povem, da kakšnih imen, na katere bi lahko računal, nisem imel v glavi," Jorgič še ne išče pomoči kjer koli drugod kot pri legendarni hrastniški družini Urh.
Jorgić, ki mu letos ne gre najbolje tudi v nemški ligi, v kateri bo s svojim Saarbrücknom najbrž celo ostal brez končnice, je že nekaj časa tudi oče, a kot pravi, ga družina ne ovira pri dosežkih. "Na veliko turnirjev ženo in otroka vzamem sabo. Res me ne ovirata pri ničemer. Prav nasprotno. Dajeta mi energijo in me spravljata v dobro voljo po porazih. Če bi vedel, da je tako dobro biti oče, bi bil že prej," trdi nekdanji evropski podprvak, ki si v novem letu želi predvsem več časa za treninge.
"Trenutno samo potujem in igram. Iz Slovenije v Nemčijo, iz Nemčije v Azijo in spet nazaj. A tako je z vsemi igralci. Sistem turnirjev bi se moral spremeniti, koledar bi bilo treba drugače sestaviti, da bi imeli več časa za treninge. Nad tem se pritožujejo tudi Kitajci, vidite, da politično že pritiskajo in nočejo plačevati kazni zaradi odsotnosti s turnirjev. A jaz ne verjamem, da bodo najboljši Kitajci kar končali kariero. Prepričan sem, da se bo moralo nekaj spremeniti in bomo tudi Fan Zhendonga še videli za mizo," nad natrpanim urnikom tekmovanj tarna tudi slovenski igralec.