So naravne alternative sladkorju mit ali resnica?
Ljudje v industrijskih državah zaužijejo preveč sladkorja, kar prispeva k številnim zdravstvenim težavam, kot so karies, debelost in povečano tveganje za diabetes. Zaradi tega so izdelki brez sladkorja postali priljubljen trend, a pogosto vsebujejo različne oblike sladkorja, ki niso nujno bolj zdrave, opozarjajo strokovnjaki.
Sociologinja prehrane Pamela Kerške-Riš z Univerze v Hamburgu pojasnjuje, da številni nadomestki sladkorja s kemičnega vidika niso bistveno drugačni od rafiniranega sladkorja. Profesor živilske kemije Daniel Vefers z Univerze Martin Luther v Halle-Wittenbergu pa opozarja, da so te "naravne" alternative pogosto dražje, kar potrošniki povezujejo z boljšo kakovostjo, čeprav je to zmotno prepričanje.
Rjavi sladkor in med: sta res bolj zdrava?
Rjavi sladkor, pogosto predstavljen kot bolj zdrava alternativa belemu sladkorju, se skoraj ne razlikuje od rafiniranega sladkorja. Čeprav vsebuje nekoliko več mineralov, so te razlike zanemarljive. Podobno velja za med, ki je sestavljen iz glukoze in fruktoze. Čeprav vsebuje sledi vitaminov in encimov, te lastnosti izginejo pri segrevanju, zato med pri kuhanju ne prinaša dodatnih koristi.
Agavin sirup in dateljni: sladkor iz drugačnega vira
Tudi naravni izdelki, kot so agavin sirup, kokosov sladkor in dateljni, niso brez pomanjkljivosti. Agavin sirup vsebuje veliko fruktoze, kar lahko ob prekomernem uživanju obremeni jetra. Dateljni so bogati z vitamini in vlakninami, vendar vsebujejo okoli 60 odstotkov sladkorja. Strokovnjaki poudarjajo, da telesu ni pomembno, od kod prihaja sladkor, saj se učinki ne razlikujejo.
Pira in pšenica: sta res različni?
Pira se pogosto predstavlja kot bolj zdrava alternativa pšenici, vendar profesor Vefers poudarja, da sodobne sorte pire izvirajo iz pšenice in vsebujejo enake količine glutena. Raziskave kažejo, da ni razlik v prebavljivosti med obema žitoma, zdravstvene koristi pa so povezane predvsem s stopnjo mletja in vsebnostjo vlaknin.
Naravni ne pomeni nujno bolj zdravo
Naravni izdelki, ki jih promovirajo vplivneži na družbenih omrežjih, niso vedno bolj zdravi. Surovo mleko, na primer, ne ponuja dodatnih zdravstvenih koristi v primerjavi s pasteriziranim, lahko pa predstavlja tveganje za zdravje. Pamela Kerške-Riš opozarja, da prehrana zahteva premišljeno izobraževanje potrošnikov, saj naravni izdelki niso samodejno dobri, prav tako predelana hrana ni samodejno škodljiva.
Strokovnjaki zaključujejo, da je ključ do zdrave prehrane zmernost, izogibanje presežkom in razumevanje prehranskih dejstev, brez zanašanja na marketinške trende.
