Visok krvni tlak pogosto izvira iz zadržanih čustev in pretiranih naporov
Strokovnjaki opozarjajo, da izvor visokega krvnega tlaka ni vedno le telesne narave, temveč je pogosto močno povezan s psihološkim stanjem posameznika. Čustvena napetost, dolgotrajni stres in navada, da ne izražamo svojih občutkov, sodijo med glavne dejavnike, ki vplivajo na razvoj arterijske hipertenzije.
V kar 95 odstotkih primerov je čustvena hipertenzija povezana s srčno-žilnim sistemom, le redkeje z delovanjem ščitnice ali ledvic. Pogosta je pri ljudeh, ki prevzemajo preveč odgovornosti, se težko postavijo zase in imajo izrazito potrebo po nadzoru. Tak način delovanja lahko vodi v dolgotrajno notranjo napetost, ki vpliva na delovanje telesa.
Hipertenzija je pogosto posledica prekomernega napora – ne le fizičnega, temveč tudi čustvenega in duševnega. Že obremenjujoč pogovor, težava v družini ali stresno delovno okolje lahko povzročijo zvišanje krvnega tlaka. Ko telo zazna večje potrebe po prekrvavitvi, pride do porušenega ravnovesja, kar vpliva na delovanje organov in krvnega obtoka.
Čeprav ima hipertenzija lahko tudi dedno komponento, se pogosto razvije zaradi ponavljajočih se obremenitev, ki jim ne znamo postaviti meje. Razumevanje, kateri dejavniki sprožijo zvišan krvni tlak, je ključ do boljše samoregulacije in zdravljenja.
Oblike hipertenzije so različne – lahko je blaga, zmerna ali akutna, pa tudi začasna ali dolgotrajna. Vse je odvisno od posameznikovih telesnih in duševnih značilnosti ter življenjskega sloga. Kdor prepoznava svoje čustvene sprožilce in zna obvladovati napetosti, ima več možnosti za nadzor nad krvnim tlakom.
Pomembno je tudi, da čustva ne ostajajo potlačena. Fizična aktivnost lahko pomaga pri sproščanju notranjih napetosti. Prehrana pa naj bo uravnotežena in prilagojena – brez živil, ki dodatno obremenjujejo telo ali poslabšajo simptome hipertenzije.
Zdravljenje se ne začne le pri zdravilih, temveč pri spremembi vedenjskih vzorcev, obvladovanju stresa in skrbi za celostno dobro počutje.
