Peter Prevc: Srce me vleče nazaj k skokom
Peter Prevc, najboljši slovenski smučarski skakalec vseh časov, se je pred letom dni poslovil od tekmovalnega športa. A zdi se, da ga skoki še vedno močno privlačijo. Po premoru, v katerem se je posvetil družini in preizkušanju novih vlog, priznava, da ga je obisk tekme v Engelbergu spet zbližal z okoljem, ki mu veliko pomeni.
Prevc je povedal, da je prehod iz aktivnega športa v vsakdanje življenje zanj potekal presenetljivo gladko. Osvobojen vsakodnevnih pritiskov, je znova našel užitek v preprostih družinskih trenutkih. »V bistvu uživam v tem, ko opazujem otroka, kako skušata zaobiti pravila. To imam rad,« je dejal.
Čeprav je po slovesu dejal, da si želi početi nekaj, kar bi ga navduševalo z dušo in srcem, zdaj priznava, da se je brez skokov zdržal le pol leta. »To sem jaz, to je moja duša,« pravi. V vlogo selektorja sicer ne cilja, a ne izključuje možnosti, da bi s svojim znanjem in izkušnjami pomagal v reprezentanci. Z Robertom Hrgoto sta se že pogovarjala o morebitnem sodelovanju.
Tudi vetrovnik, ki ga gradijo v Žirovnici, ga zanima kot priložnost za novo poglavje. »To okolje ljudi v skokih mi je všeč. Pogrešam družbo posebnežev, ki ves čas stremijo k napredku,« je pojasnil.
Prevc je spregovoril tudi o uspehih bratov in sester. Pri Niki ga je najbolj razveselilo, da ostaja zvesta sebi in uživa v športu, pri Domnu pa je izpostavil, da je odraščal v senci njegovih dosežkov in zdaj končno zaživel v polnem razmahu. »On je zares drugačen Domen zadnja tri leta. Zdaj se mi zdi zelo igriv, pove pošteno, tako kot je,« je dejal.
Dotaknil se je tudi afere s prirejanjem dresov in opozoril na razlike v prekrških: »Velika razlika je, ali se pelješ čez naselje 50 ali 150 km/h. In tudi kazni so temu primerne.«
Za konec pa iskreno priznava, da se življenje po športu nadaljuje z vsem, kar sodi zraven. »Včasih bolj fajn, včasih manj fajn. Takšno je življenje.«
