Oljkarji po dveh slabših pričakujejo količinsko dobro letino

"Končno vidite na istrskih oljkarjih nasmeh, to pa zato, ker po dveh res hudih letih pričakujemo bistveno boljšo letino," je dejal predsednik DOSI Danilo Markočič.

Pridelek bo obilen kljub izredno vročemu in suhemu poletju, ko v slovenski Istri skoraj tri mesece ni bilo dežja, je povedala svetovalka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Urška Klančar. Dobro je, da v času cvetenja temperatura ni presegla 28 stopinj Celzija, dež je po njenem mnenju prišel v zadnjem pravem trenutku, tako da so se plodovi močno odebelili.

Spomladi so bile razmere za razvoj različnih bolezni in škodljivcev kar ugodne, potem pa je suša omejila razvoj oljčne muhe, ki je lani močno zmanjšala pridelek, je razložil Marko Devetak z oddelka za varstvo rastlin na istem zavodu.

Oljke so sicer cvetele zelo zgodaj, že sredi maja. Kot je povedala agronomka Viljanka Vesel, je bila oploditev srednje dobra. Zdaj spremljajo dozorevanje in ugotavljajo, da je pri sorti istrska belica oljevitost povprečna, pri sorti leccino pa zelo nizka.

V laboratoriju Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper so že analizirali prve vzorce letošnjega olja. "Kot ponavadi imajo prva olja bogate arome, vendar niso taka, kot smo pričakovali," je povedala predstojnica inštituta Milena Bučar Miklavčič. Kot je pojasnila, so po sušnem obdobju pričakovali grenka in pikantna olja, vendar je grenkoba manj intenzivna. Vsebnost biofenolov je manjša od pričakovane, kar ni dobro.

"Z oljkami, ki so trpele sušo, predvsem pri sorti leccino, bo treba ravnati zelo previdno, če želimo dobiti kakršnokoli kakovost, ker so celice že poškodovane," je Bučar Miklavčič posvarila pridelovalce. Glede časa obiranja pa dejala: "Ne smemo pričakovati, da se bo oljevitost povečevala, ker se količina povišuje na račun vode".

Oljkarji so tudi izrazili nezadovoljstvo, ker se nihče izmed njih ni mogel prijaviti na razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih, ki je bil odprt od junija do avgusta. Sofinanciranje novega nasada je bilo mogoče pridobiti ob ureditvi namakanja ali ob postavitvi mrež proti toči.

Kot je pojasnila Klančar, v slovenski Istri v tako kratkem času ni bilo mogoče pridobiti vodnega soglasja in dovoljenja za vzpostavitev namakalnega sistema. Mreže proti toči pa po njenih besedah pri oljkah niso učinkovite in jih ne uporabljajo nikjer. Klančar upa, da bodo v ponovljenem razpisu pogoji spremenjeni, saj je zanimanja na naložbe v nove oljčnike veliko.