V Velenju se zavzemajo za optimalnejši obračun stroškov toplotne energije in sofinanciranje energetskih sanacij
Državni svetnik in župan Mestne občine Velenje, Peter Dermol, bo danes seji Državnega sveta Republike Slovenije predstavil dve pobudi, ki se nanašata na proučitev in dopolnitev državnega pravilnika, ki ureja obračun stroškov toplotne energije. Dermol bo predlagala zvišanje subvencij ter ponovno možnost pridobitve posojil za energetske sanacije večstanovanjskih stavb. Obe pobudi bosta naslovljeni na Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Na delovnem sestanku župana z upravniki in izvajalci delitev stroškov za toploto je bila predstavljena analiza porabe toplotne energije po posameznih večstanovanjskih stavbah v Velenju. Iz analize izhaja, da je poraba toplote nesorazmerna, saj jo poleg lege stanovanja vplivajo tudi ogrevalne navade sosedov. Državni pravilnik, ki določa delitev toplote, ne zagotavlja optimalne delitve stroškov toplote med stanovanji. Župan Peter Dermol bo v pobudi predlagal dopolnitev pravilnika, ki bo upoštevala neporabljeno toploto za stanovanja, ki niso v uporabi najmanj en mesec, kot olajšavo za enote, ki mejijo nanje. Prav tako bo predlagal povišanje subvencij za energetsko sanacijo večstanovanjskih stavb in ponovno uvedbo posojil za te sanacije v breme rezervnega sklada.
Predlog za povišanje subvencij se nanaša na toplotno izolacijo fasade, toplotno izolacijo ravne strehe, tal ali stropov nad neogrevanim prostorom ter optimizacijo sistema ogrevanja. Trenutna subvencija znaša 18 evrov na kvadratni meter za fasado oz. največ 20-% za posamezni ukrep, kar je relativno nizko glede na strošek naložbe. V primeru, da lastniki izberejo več ukrepov hkrati, pa subvencija pokrije 30 % stroškov naložbe. Poleg tega bo župan predlagal ponovno uvedbo posojil za energetske sanacije večstanovanjskih stavb, z odplačilom mesečnih obrokov v breme rezervnega sklada. Trenutna zakonodaja omogoča pridobitev posojila le posameznim lastnikom stanovanj, ki obroke posojila plačujejo sami, ne pa iz rezervnega sklada. Uvedba posojil v breme rezervnega sklada bi omogočila lastnikom pridobitev posojila z nižjo obrestno mero, odvisno od 100-odstotnega soglasja etažnih lastnikov. To bi olajšalo financiranje energetskih sanacij, zlasti za starejše prebivalce, ki težje pridobijo posojilo na drug način.