Surs: Lani manj kulturnih prireditev in manj obiskovalcev kot pred epidemijo leta 2019
Na odrih slovenskih kulturnih ustanov so v minulem letu pripravili nekaj več kot 24.100 prireditev, ki si jih je ogledalo več kot 3,9 milijona obiskovalcev. To je po podatkih Statističnega urada RS (Surs) 12 odstotkov manj kot v predepidemičnem letu 2019, ko so jih našteli okoli 4,45 milijona. Nekoliko manj je tudi zaposlenih v kulturnih ustanovah.
Med ključnimi statistikami v primerjavi s predepidemičnim letom 2019 na Sursu navajajo število prireditev, ki so jih pripravili kulturni domovi, gledališča in glasbene ustanove. Lani je bilo organiziranih 24.154 prireditev, kar je tri odstotke manj kot leta 2019 oz. v zadnjem letu pred epidemijo. Obenem so kulturne ustanove lani organizirale za 36 odstotkov manj festivalov - 152 - kot leta 2019. Festivalskih dogodkov je bilo nekaj več kot 4100, kar je okoli deset odstotkov manj kot v letu pred epidemijo covida-19 leta 2019.
Odrskih prireditev v organizaciji kulturnih domov, gledališč in glasbenih ustanov je bilo obenem tudi 193 manj kot leta 2022. Skoraj polovica oz. 49 odstotka jih je nastala v lastni produkciji in koprodukciji, preostalo pa so bile prireditve gostujočih izvajalcev oz. ansamblov.
Največ prireditev je potekalo v kulturnih domovih in centrih za kulturo (76 odstotkov), v gledališčih in obeh operah 21 odstotkov, na sedežih glasbenih ustanov pa trije odstotki. Kot so spomnili na Sursu, te večinoma gostujejo drugje.
Po vrnitvi kulturnih prireditev na odre je še naprej opazno upadanje števila prireditev, pripravljenih za virtualni prostor. V prvem epidemičnem letu 2020 so kulturne ustanove pripravile skoraj 4000 e-prireditev, leto pozneje malo manj kot 3600, v 2022 jih je bilo 564, lani pa le še 485.
Z leti se postopoma vrača močnejši festivalski utrip. Kulturni domovi, gledališča in glasbene ustanove so organizirali omenjenih 152 festivalov, od katerih jih je bilo največ (78) glasbenih in plesnih, 30 je bilo gledaliških ter 15 filmskih festivalov. Precej je bilo tudi otroških oz. mladinskih, literarnih ali literarno-glasbenih, multimedijskih in drugih umetnostnih festivalov. Največ festivalov, kar 107, jih je potekalo pod okriljem kulturnih domov in centrov za kulturo.
Kulturne ustanove vedno bolj skrbijo tudi za dostop gibalno oviranim osebam, ki je pri večini vsaj delno urejen, za senzorno ovirane pa še ni poskrbljeno v taki meri. Med kulturnimi ustanovami z lastnimi prostori za izvajanje kulturne dejavnosti jih je več kot polovica imela urejen dostop za gibalno ovirane osebe, delno urejenega pa 35 odstotkov. Senzorno oviranim osebam pa je bil dostop povsem urejen ali pa vsaj delno urejen v 40 odstotkih, so navedli na Sursu.
V poročilu Sursa je navedeno tudi nekoliko nižje število zaposlenih v obravnavanih kulturnih ustanovah, v katerih je lani delovalo 2537 redno zaposlenih posameznikov in 13.044 zunanjih sodelavcev. V primerjavi z 2019 se je število obojih zmanjšalo: prvih za približno tri, drugih pa za okoli dva odstotka.
Med zunanjimi sodelavci so prevladovali prostovoljni delavci, neplačani delavci ter zaposleni prek javnih del in društev (26 odstotkov), sledili so samozaposleni v kulturi (21 odstotkov), posamezniki z avtorsko pogodbo (17 odstotkov), samozaposleni podjetniki (16 odstotkov) in študenti (15 odstotkov) Ta struktura ostaja med leti skoraj nespremenjena, so še v poročilu pojasnili na Sursu.
